»Dom je hladna voda v orošenem vrču. / Dom so roke, položene na mizo / v nedeljski tišini, po delu, / prazne, ki čakajo, / ki odločajo, / edine, ki ustvarjajo zgodovino. // Dom so roke, na katerih smeš jokati.«

»Rekel mi je, naj neham jokati, in mi z gesto z roko nakazal, da me bo zadavil, če ne bom nehala.«

»Eden od njih je prinesel debelo vrv, ki jo imamo za vezanje slame. Zadaj so mi zvezali roke, pripeljali avtomobil in me vrgli vanj.«

»Adam je ustvaril like, zaradi katerih smo se smejali, jokali in jokali od smeha.«

»Vsi jočemo z vami, gospa.«

»Pa saj ni jokala ves čas!«

»Po deveti uri zvečer nekdo z bičem v roki odpre vrata, izbere eno od deklet in jo odpelje v drugo sobo. Majhno deklico sem slišala jokati in kričati. Posilili so jo.«

»To je bil za nas zelo žalosten dogodek. Vsi so jokali, verjemite mi, vsi na ulici so jokali zaradi tega šokantnega umora.«

»Pogosto sem se zaklepal v kopalnico in jokal.«